header image

ODLIČNA POLETNA SEZONA

Objavil: francih | 30.09.2009 | Brez komentarjev |

Sedaj, ko je pred nami jesen, se lahko že ozrem na poletno sezono v gorah. Letos je bila zame odlična, saj sem opravil veliko tur. Kljub neobetavnim vremenskim napovedim, se je dostikrat izkazalo, da so le te bile napačne.

V začetku julija sem preživel pri koči na Sedmerih jezerih in njeni okolici. Udeležil sem se Eko vikenda, katerega je organiziralo PD Ljubljana matica. V okolici koče, ob in na poteh ter ob jezerih smo nabrali veliko smeti, ki jih puščajo nevešči obiskovalci naših gora.

Najtežja letošnja tura je bila v Dolomitih. Zadnji julijski vikend smo bili v Dolomitih, kjer smo uspešno opravili z dvema vrhovoma, in sicer Colac ter Piz Boe. Colac je bila le ogrevalna tura in priprava za tritisočak Piz Boe, na katerega smo se povzpeli po najtežji dolomitski ferati Cesare Piazzeta. To je bila zame najtežja tura do sedaj, a tudi najboljša, z veliko plezarije, lepimi razgledi in dobro družbo.

 

 
Temu je sledilo nekaj lažjih vzponov in pohodov. 22. avgusta pa je sledil drugi letošnji tritisočak, tokrat v Avstriji. Dvodnevna tura na Petzek je bila odlična. Kljub slabi vremenski napovedi je bilo le to odlično in tudi mi smo se tako imeli.
 
 
Tu sem spoznal navdušeno gornico Valentino, s katero sva hitro našla skupne točke in se dogovorila, da jo kdaj skupaj ureževa v kakšen hrib.
Teden po Pezteku sem bil na Dobraču, vikend kasnej (5. 9.) pa sva že bila z Valentino zmenjena za Prisojnik. Osvojila sva ga v nemogočih razmerah (sneg, led). Toda nisva se predala in ob 120% koncentraciji sva vrh osvojila po Kopiščarjevi skozi pomrznjeno okno in sestopila po grebenski na Vršič.(foto: http://picasaweb.google.com/franci.habjan/Prisojnik592009#)
 
Že naslednji dan še ena težka tura, tokrat na Cjajni in Košutnik turn. Na Cjajniku sem bil drugič. Tura je bila kondicijsko kar naprna, saj smo hodili 10 ur in dan prej sem že hodil 8 ur. Kljub temu je bila na koncu skupna ocena tega vikena odlična in se že gledal novim ciljem naproti.
Z Valentino sva se dogovorila da osvojiva Bavški Grintovec. Po opisu in pripovedovanju je bila do še ena dolga tura, zato sva si vzela dva dni (enako sva naredila tudi za na Prisojnik). Dan prej sva šla do koče (pri izviru Soče), naslednji dan pa že zgodaj, še v trdi temi na pot. Na smerokazu je pisalo, da je vzpona 6. 30 ur, kljub temu se nisva dala in za vzpon porabila 4. 30 ur in uro manj za sestop.
 
Tako smo že zakorakali v jesenske dni, narava je gorah že začela spreminjati barve. Prihajajo lepi jesenski dnevi, katere bomo seveda čim bolj izkoristili.
Več slik pa najdete v GALERIJI.
  • Share/Bookmark
Zapisano pod: HRIBI,GORE

Pustite komentar

Tvoj odziv :

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Kategorije